
























![]() |
![]() |
Smučarski klub Alpetour Škofja Loka
Pohod slovenskega alpskega smučanja med najboljše na svetu je tesno povezan z razvojem loškega smučanja. Prve smučarje so Ločani videli že v letih 1916 in 1917 med prvo svetovno vojno, ko so se avstrijski vojaki iz opazovalnice na Štajngrofu smučali prav do Lontrga (današnjega Spodnjega trga). Malokdo tudi ve, da je bil loški rojak, svetovno priznani botanik dr. Franc Jesenko, ki se je med bivanjem v Švici in na Švedskem oprijel smučarskega športa, prvi predsednik Smučarske zveze Jugoslavije takoj po prvi svetovni vojni.
Organizirano smučanje se je v Škofji Loki pričelo v okviru Sokolskega društva, ko je bil januarja 1929 ustanovljen smučarski odsek. V letih pred drugo svetovno vojno so smučarski navdušenci na vadbo in tekme hodili na pobočja Kranjceljna in Smučarske dolince, prirejali izlete preko Svetega Ožbolta mimo Črnega vrha tudi do Žirovskega vrha s spusti na Visoko, Poljane, Gorenjo vas ali preko Gabrovega mimo Breznice do Javorij in Žetine. Kasneje so začeli vaditi na bolj zahtevnem terenu, kar je bil takrat Sten nad Puštalom. Ob razsulu Stare Jugoslavije je mladina iz zapuščene vojašnice pobrala precej smučarske opreme, od jesenovih smuči do »lato« okovja, kar je bila izvrstna podlaga za začetek športne dejavnosti po vojni, ki so jo pričeli v okviru Telovadnega društva Partizan.
Bolj vnetim smučarjem so postala pobočja okrog Loke prelahka, zaradi manj sneženih so tudi ostajala brez snega in začeli so bolj pogosto obiskovati Stari vrh. S prostovoljnim delom in finančno podporo je društvo septembra 1950 tam zgradilo kočo, ki je v lasti smučarjev ostala do februarja 1973, ko jo je odkupilo podjetje Transturist, takrat tudi pokrovitelj smučarskega kluba. Izgradnja koče na Starem vrhu je prva prelomnica od treh, ki so zaznamovale razvoj loškega smučanja, mu dale prvi pospešek in prinesle svetovno slavo. Druga se je zgodila leta 1970 z otvoritvijo žičnic na Starem vrhu kot naložbo podjetja Transturist. Višek moramo pripisati osvojitvi prve jugoslovanske in seveda slovenske kolajne v smučanju sploh Borisa Strela v veleslalomu na svetovnem prvenstvu v Schladmingu 3. februarju 1982.
V petdesetih in šestdesetih letih se je društvo ali občasno tudi sekcija TVD Partizana udejstvovalo v alpskem smučanju, skokih in tekih. V Vincarjih je bila že pred vojno zgrajena 50-metrska skakalnica, po vojni po načrtih inž. Bloudka še 25-metrska, posvečena spominu predvojnih skakalcev bratov Paulus, Poldeta in Staneta, ki sta padla v partizanih. Od leta 1958 je klub skrbel za izvedbo tradicionalnega tekaškega tekmovanja v spomin na bitko Cankarjevega bataljona januarja 1942 v Dražgošah, imenovano »Po stezah partizanske Jelovice«, v okviru katerega smo priredili tudi prvi biatlon v takratni Jugoslaviji.
Kasneje, po odprtju starovrških žičnic, se je mladina raje posvečala alpskemu smučanju. Pričenja se čas alpske smučarske šole po vzoru kranjskogorske in tržiške. Ustanovljena je bila v sezoni 1967/68. V sedemdesetih letih je druščina, zbrana okrog predsednika kluba Janeza Gašperšiča, neumornega Gašperja Zakotnika in iznajdljivega Janeza Štera ustvarila razmere, ki so klub pripeljali med najboljše v državi. Takrat je klub štel 800 članov. Vzgojo tekmovalcev sta kot profesionalna trenerja prevzela Jaro Kalan in Jernej Plajbes. V klubu so si ves čas prizadevali, da bi se tekmovalci ob časovno napornem treningu lahko redno šolali. Ustanovljeni so bili neformalni smučarski razredi na Osnovni šoli Petra Kavčiča in leta 1975 še smučarski oddelki na Gimnaziji v Škofji Loki, ki so jih obiskovali športniki vseh smučarskih panog tudi iz drugih krajev Slovenije.
V osemdesetih letih sta se SK Alpetour in z njim mesto Škofja Loka pojavila na svetovnem smučarskem zemljevidu. Tekmovalci, kot so bili Boris Strel in Nataša Bokal (dobitnika medalj na svetovnih prvenstvih), pokojni Jože Kuralt, Nuša Tome, Andrej Miklavc, Špela Bračun, Anja Kalan kot dobitniki točk svetovnega pokala, tudi zmagovalci posameznih tekem (Strel, Bokal, Miklavc), svetovni mladinski prvaki (Boris Strel in Matic Skube) in dobitniki kolajn na teh prvenstvih (Katja Lesjak, pokojna Lea Ribarič, Špela Bračun) so ponesli slavo majhnega mesta daleč preko meja Slovenije. Da o naslovih državnih prvakov stare in nove domovine v vseh starostnih kategorijah sploh ne govorimo. To zlato obdobje loškega smučanja se je nadaljevalo v devetdeseta leta.
Osnovna dejavnost SK Alpetour je vzgoja tekmovalnega kadra. Vadba je organizirana za vse starostne kategorije od otrok, ki vstopajo v prvi razred osnovne šole tja do mladincev in članov obeh spolov. V samostojni državi Sloveniji je klub obdržal visoko kakovostno raven, ki je plod sistematičnega dela kluba pod vodstvom Janeza Dekleve in načrtnega dela domačih trenerjev, zlasti Uroša Peternela.
Pomembna dejavnost je organiziranje tekmovanj, kar ni vedno odlika marsikaterega kluba. Letno priredi klub vsaj šest mednarodnih FIS tekmovanj, otroška tekmovanja državnega in regijskega ranga in tudi rekreacijske tekme. Iz tega velikega števila je treba izdvojiti 9. evropsko mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah leta 1981. Posebno mesto zasluži Pokal Loka, mednarodno otroško tekmovanje, ki je leta 2011 že šestintrideseto ponovitev. Od leta 1973, ko je bilo v počastitev tisočletnice Loke izvedeno prvo tekmovanje do danes, so na njem sodelovali otroci iz skoraj petdesetih držav iz petih kontinentov sveta.