Miloš Mlejnik 1921 – 2012
Danes se poslavljamo od enega zadnjih loških predvojnih športnikov, ki – kot je sam dejal – bil vzgojen po načelih sokolstva »zdrav duh v zdravem telesu«. Pred nekaj meseci je bil z njim posnet razgovor za Loški muzej športa. V njem je opisal svojo športno pot od mladega naraščajnika do mladeniča smučarja, modelarja, violončelista in v zrelih letih aktivnega amaterskega delavca v smučarskem klubu.
Še preden je šel v šolo, je stopil na smučke. Povedal je, da mu je bil to najlepši šport do pozne starosti. Pred drugo svetovno vojno je bil član Smučarskega kluba Ljubljana, tako kot tudi nekateri njegovi sovrstniki Marko Sovre, Stane Konstantin, Ivan Hafner, Marjan Masterl, ki so se šolali v Ljubljani. Leta 1934 pa je bil med ustanovitelji Jadralnega letalskega društva Škofja Loka. Dejavnost je obsegala modelarstvo in se končala leta 1941 z okupacijo in zaplembo njihovega letala »vrabca«. Do takrat so redno prirejali društvena tekmovanja z letalskimi modeli. Člani društva so tudi imeli svoje čolne, ki so si jih izdelali sami. Vozili so se od Bodovelj do kopališča in od Koširjevega mlina do Šeširjevega jezu.
Smučati je začel »za plankami«, za Martinovo hišo, kasneje so hodili v Smučarsko dolinco, kjer je bila tudi mala skakalnica, na Štajngrof in Sten, pozneje tudi na Ratitovec. Kot član ljubljanskega kluba je v letih 1939 – 1941 dosegel nekaj lepih rezultatov na tekmovanjih v Žlebeh, Škofji Loki, na Lipanci in na Krvavcu.
Po osvoboditvi se je včlanil v SK Ločan, kjer je deloval kot tekmovalec, vaditelj smučanja, smučarski sodnik, član upravnega in nadzornega odbora. Dalj časa je vodil knjigovodstvo koče na Starem vrhu. Več let je sodeloval pri organizaciji prireditve Po poteh partizanske Jelovice, kjer je skrbel za finance. Za smučanje je navdušil tudi sina Miloša in hčerko Alenko, ki sta bila v Sloveniji med boljšimi tekmovalci. V smučarskem klubu je sodeloval do leta 1970, ko se je bolj posvetil lovstvu in ribištvu. V šestdesetih letih je v Glasbeni šoli Škofja Loka poučeval violončelo.
Za svoje športno udejstvovanje je leta 1971 prejel državno priznanje medaljo dela, za svoje vestno in strokovno delo pa še zlato plaketo prireditelja Po stezah partizanske Jelovice, zlato plaketo Smučarske zveze Jugoslavije in zlato Bloudkovo značko. V častitljivi starosti še zlato plaketo Športne zveze občine Škofja Loka.
Smučarji ga bomo ohranili v najlepšem spominu kot enega začetnikov organiziranega smučanja na Loškem. V njihovem imenu izrekam njegovim najbližjim hčeri Alenki in sinu Mišotu z družinama ter sinu Gregu naše iskreno sožalje.